»Moram reči, da so ljudje iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške in vse nekdanje Jugoslavije zelo inteligentni, saj so hitro dojeli moj smisel za humor in ga vzeli za svojega. Žal mi je, da se nisem nikoli srečal z Nenadom Brixyjem, opravil je izjemno delo, saj mu je uspelo prevesti ne samo jezik, temveč tudi duha mojih zgodb.«
»Kakor sem govoril, moram biti pripravljen na to. Mogoče bo nekomu čudno, toda ... Kolikor je to težko – in verjemite mi, zelo je težko – mora človek imeti upanje. Mene moja vera uči, da vedno obstaja upanje. Čeprav smo se zdaj razšli, upanje, da se bomo znova srečali, ne bo nikoli izginilo.«
»Z Georgijem sva se odločala, kako bova ne samo prevedla besedilo, ampak prevedla vzdušje, kontekst ... Vse tiste vrste socialističnih duhov, ki so preganjali samo besedilo.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju